[fusion_builder_container hundred_percent=”no” equal_height_columns=”no” menu_anchor=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” background_color=”” background_image=”” background_position=”center center” background_repeat=”no-repeat” fade=”no” background_parallax=”none” enable_mobile=”no” parallax_speed=”0.3″ video_mp4=”” video_webm=”” video_ogv=”” video_url=”” video_aspect_ratio=”16:9″ video_loop=”yes” video_mute=”yes” video_preview_image=”” border_size=”” border_color=”” border_style=”solid” margin_top=”” margin_bottom=”” padding_top=”” padding_right=”” padding_bottom=”” padding_left=””][fusion_builder_row][fusion_builder_column type=”1_1″ spacing=”” center_content=”no” hover_type=”none” link=”” min_height=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” background_color=”” background_image=”” background_position=”left top” background_repeat=”no-repeat” border_size=”0″ border_color=”” border_style=”solid” border_position=”all” padding=”” dimension_margin=”undefined” animation_type=”” animation_direction=”left” animation_speed=”0.3″ animation_offset=”” last=”no”][fusion_text]
Verige podatkov se pogosto prikazujejo kot tehnologija, ki bo popolnoma spremenila svet na mnogih področjih. Kljub temu pa ni vse tako dobro kot se sliši, oziroma, kot si nekateri predstavljajo.
Pomembno se je zavedati, da imajo tudi verige podatkov kar nekaj pomanjkljivosti. V grobem jih lahko razdelimo na 5 največjih.
1. Verige podatkov vplivajo na okolje.
Način uporabe podatkovnih blokov, kot ga poznamo danes, vsekakor ima vpliv na okolje. Tehnologija verig podatkov deluje na sistem šifriranja podatkov, saj s tem zagotavlja varnost in prenose po distribucijskem omrežju. Prav visoka stopnja varnosti, je razlog, da za urejanje in pisanje v same verige podatkov zahteva »dokazovanje« uporabnikov, da imajo dovoljenje za spreminjanje verig podatkov. Zaradi visoke stopnje varnosti in zapletenosti algoritmov podatkovnih verig, je potrebno imeti zelo zmogljive računalnike, le-ti pa porabijo veliko električne energije. V zadnjem letu, je bilo samo za potrebe vzdrževanja prenosov Bitcoina porabljene toliko električne energije, kolikor jo porabi 159 držav sveta.
Vrednost omrežja Bitcoina, se trenutno ocenjuje na približno 170 milijard ameriških dolarjev. Prav zaradi tega, je varnost omrežja zelo pomembna. Kljub temu, da bodo organizacije, ki trgujejo z Bitcoinom porabile le del tega, se je vseeno potrebno zavedati kako kriptosvet in trgovanje znotraj tega vpliva na okolje.
2. Pomanjkanje pravil in omejitev doprinese k (ne)varnemu okolju.
Prav tako, kot poraba energije je tudi ta problem najbolj razširjen pri kriptovaluti Bitcoin, oziroma pri kriptovalutah z veliki vrednostmi. Veliko vlagateljev v Bitcoin in druge kriptovalute, je v zadnjem času opazilo ali bilo celo del prevare pri trgovanju kriptovalut. Eden izmed najbolj zloglasnih je Onecoin, kjer so pred kratkim na dan prišli podatki o tem, da naj bi pri trgovanju »oropali« milijone uporabnikov in vlagateljev, ki so slepo verjeli, da so kupili »naslednika« Bitcoina. Kot na mnogih področjih hitrega tehnološkega razvoja, tudi tukaj zakonodajalci ne morejo slediti hitrim spremembam inovatorjev in prevarantov.
Nič kaj bolje ni, če se odločite trgovati z bolj uveljavljenimi kriptovalutami kot so Bitcoin, Litecoin ali Ether. Tudi tukaj je velika verjetnost, da bodo spletne denarnice kjer hranite kriptovalute preprosto zaprte s strani vlade, ali pa vam jih bodo preprosto ukradli. Vse to je posledice pomanjkanja nadzora nad trgovanjem kritpovalut po celotnem svetu.
3. Zaradi kompleksnosti veliko ljudi v kriptovalutah ne vidi prednosti.
Kljub temu, da obstaja vrsto revolucionarnih aplikacij, ki pomagajo razumeti šifriranja, podatkovne verige, podatkovne bloke in trgovanje s kriptovalutami, še vedno potrebujemo kar nekaj poglobljenega branja, da dobro razumemo koncept kriptosveta in njegovo uporabnost.
Potrebno je poudariti tudi, da ni naključje, da je Bitcoin v javnost prodrl takoj po finančni krizi leta 2008, ko so tako medijo, kot tudi javnost izkazovali nezadovoljstvo uveljavljenimi javnimi institucijami. Kljub temu, da je minilo že deset let, se moramo vprašati ali obstaja nevarnost, da se kriza zopet ponovi in tako kriptovalute še bolj napredujejo v svet trgovanja? Zaradi globalnih dogodkov so krize, kot je bila zadnja zelo nenapovedljive in nepričakovane. Kljub vsem krizam kriptovalute še vedno ostajajo težko razumljivo trgovanje za večino ljudi in tako bo gotovo ostalo še kar nekaj časa.
4. Podatkovne verige so lahko zelo počasne in nefleksibilne.
Kot smo že povedali, lahko še enkrat poudarimo, da sta kompleksnost in počasnost transakcij zelo velik problem podatkovnih blokov, predvsem v primerjavi z »tradicionalnimi« metodami plačevanja (denarnice, debetne kartice). To v realnem svetu pomeni, da transakcija Bitcoina lahko poteka tudi nekaj ur, kar pomeni, da prodajalec za plačano kosilo ne bo plačila prejel takoj. Ko pogledamo širšo sliko ugotovimo, da bi to pravzaprav morala biti prednost trgovanja s kriptovalutami, v resnici pa je njena velika pomanjkljivost.
Podatkovne verige postajajo počasne predvsem, ko se razširijo oziroma, se njihova velikost poveča ter, ko do njih dostopa večje število uporabnikov. Večina uporabnikov upa, da se bo ta težava odpravila z razvojem nove tehnologije in večanjem procesorskih moči, zaenkrat, pa to ostaja največji problem podatkovnih verig.
5. Velika finančna podjetja so naklonjena propadu kriptovalut
Kljub »velikemu interesu« vodilnih finančnih podjetij, za vpeljavo podatkovnih verig v poslovanje, moramo priznati, da ni vse tako kot se sliši. Velikokrat se iz krogov blizu finančnih mogotcev sliši, da bi bilo bolje, če bi kriptovalute in z njimi povezani podatkovni bloki potihoma izginili.
To se dogaja predvsem zato, ker banke prejmejo velike količine denarja za vodenje in pomoč pri transakcijah. S tem zaslužijo ogromne zneske, ki pa jih končni uporabniki ne občutijo, saj se le-ti porazdelijo na več milijon uporabnikov.
Eden izmed glasnejših je bil bivši direktor Barclaysa, ki je izjavil, da stremi k temu, da bi imel popoln nadzor nad razvijajočo tehnologijo, ali pa jo celo ukinil. Seveda je potrebno vedeti, da imajo banke močan lobi, ki ga podpirajo tudi vlade in zakoni. Zelo mogoče je, da bi velika finančna podjetja in banke (če se tako odločijo) s pomočjo lobiranja iztržile ukinitev, ali pa vsaj zelo zmanjšale uporabnost podatkovnih blokov in kriptovalut, kar bi doprineslo k še manjšemu interesu ljudi za vlaganje v kriptosvet.
[/fusion_text][/fusion_builder_column][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container]
