Bitcoin (oznaka: BTC) je kriptovaluta, pri kateri nastajanje in prenos bitcoinov temelji na odprtokodnem protokolu, ki ni odvisen od centralne banke ali drugega regulatornega organa. Bitcoin je inovativno plačilno omrežje in nova vrsta denarja. Tehnično gledano je bitcoin prvo vrstniško (p2p) decentralizirano razpršeno plačilno omrežje, ki ga poganjajo uporabniki brez centralnega organa ali posrednikov. Z uporabniškega stališča pa je bitcoin bolj ali manj internetna gotovina.
Tržna kapitalizacija valute konec leta 2013 presega 9 milijard dolarjev.
Avtor s psevdonimom Satoshi Nakamoto je projekt Bitcoin oznanil 31.10.2008 v dopisnem seznamu za kriptografijo in objavil belo knjigo. Novembra je bil registriran odprtokodni projekt Bitcoin na portalu Sourceforge, 3. januarja 2009 je bil ustvarjen prvi blok, 9. januarja je bila izdana prva različica odjemalca Bitcoin v0.1 in le nekaj dni pozneje je bila opravljena prva transakcija z Bitcoini med Satoshijem Nakamotom in Halom Finneyjem.
Identiteta Satoshija Nakamote do danes ostaja nerazkrita. Avtor, ki je do srede leta 2010 še sodeloval pri razvoju Bitcoina prek dopisnih seznamov, se je aprila 2011 popolnoma umaknil iz javnosti.
Vsakemu naslovu Bitcoin, ki je analogen računu v bančnem sistemu, pripada par javnega in zasebnega ključa ECDSA iz domene asimetrične kriptografije. Za pošiljanje denarja prejemniku je potrebno le poznavanje prejmenikovega javnega ključa, medtem ko je za razpolaganje s stanjem na naslovu Bitcoin potreben tudi zasebni ključ. Z izgubo zasebnega ključa naslova Bitcoin lastnik ne more več razpolagati s sredstvi na tem naslovu, medtem ko lahko v primeru razkritja zasebnega ključa s sredstvi na naslovu razpolaga vsak, ki se seznani z zasebnim ključem.
Naslov Bitcoin se izračuna kot 160-bitna zgoščena vsota javnega ključa in vključuje tudi kontrolno vsoto, ki preprečuje nenamerne napake pri transakcijah. Večina naslovov Bitcoin je sestavljena iz 34 naključnih znakov (števk in črk), med katerimi pa ni velikih črk “O”, “I”, male črke “l” in številke “0”. Primer naslova Bitcoin je: 19VAVuupv9gbmySbKq9zUQzy6T297jsLoV.
Anatomija transakcije pošiljanja bitcoinov
Ko Ana pošlje bitcoine Boštjanu, njen odjemalec sestavi transakcijo s tremi podatki:
Vhod je podatek o prejšnji transakciji, s katero je Ana prejela bitcoine na svoj naslov.
Količina bitcoinov, ki jih Ana pošilja Boštjanu.
Izhod je naslov, na katerega bo Boštjan prejel bitcoine.
Transakcija se nato digitalno podpiše z Aninim zasebnim ključem in razpošlje vrstnikom v omrežju. Pošiljatelj lahko vsaki transakciji pripiše tudi manjšo provizijo, s katero spodbudi rudarje k vključitvi transakcije v blok. Provizija je odvisna tudi od starosti in velikosti vhodov ter od velikosti transakcije.
Potrjevanje transakcij in rudarjenje
Sistem Bitcoin uporablja svojevrsten način za decentralizirano potrjevanje transakcij, ki lastnikom preprečuje dvojno zapravljanje bitcoinov. Ker so vse transakcije javne in zapisane v verigi blokov, lahko vsak vrstnik v omrežju ob prejemu nove zahtevane transakcije preveri, ali ni morda prišlo do večkratnega prenosa sredstev iz istega naslova. Takšna transakcija se zavrže in obvelja le tista, ki je bila v omrežju objavljena prej.
Rudarjenje je operacija, s katero vrstniki-rudarji v omrežju Bitcoin oblikujejo bloke za vpis v glavno knjigo. Vsak rudar zbira transakcije, ki do njega pridejo iz omrežja in preveri njihovo veljavnost. Neveljavne transakcije zavrže, nad preostalimi pa nato izvaja računsko zamudne operacije iskanja takšnega celega števila nonce, ki skupaj s podatki v bloku zbranih transakcij dá zgoščeno vrednost (dvakrat je uporabljena zgoščevalna funkcija SHA-256) z dovolj velikim številom ničel na začetku heksadecimalnega zapisa. Rudar, ki mu uspe najti takšno zgoščeno vredost, je nagrajen z določenim fiksnim številom bitcoinov in s provizijami vseh transakcij v izračunanem bloku.
Ostali vrstniki v omrežju potrdijo veljavnost izračunanega bloka z enostavnim preverjanjem zgoščene vsote in posodobijo svojo verigo blokov. Celotno omrežje nato začne z računanjem naslednjega bloka.
S povečevanjem računskih zmogljivosti, ki so vključene v rudarjenje blokov, se povečuje tudi zahtevnost iskanja zgoščene vsote in omrežje je naravnano tako, da se nov blok v povprečju izračuna vsakih 10 minut. Nagrada za izračunan blok se prepolovi vsakih 210000 blokov in trenutno znaša 25 BTC. Celotna emisija te valute približno do leta 2140, ko bo nagrada za rudarjenje izginila in bodo rudarji za delo motivirani le s provizijami za vključevanje transakcij v bloke, bo približno 21 milijonov BTC.
VIR: Wikipedija (10.9.2017 – https://sl.wikipedia.org/wiki/Bitcoin)