Bitcoin – najbolj znana kriptovaluta in prvi primer uporabe blockchain tehnologije, je nastal kot posledica (in upor) finančnemu sistemu, ki je zakuhal največjo krizo in recesijo zadnjih nekaj generacij. Poslanstvo te kriptovalute je postati resna alternativa tradicionalnim FIAT valutam (EUR, USD), ki so prosto manipulirane s strani držav ter njihovih centralnih bank. Nekaj primerov te manipulacije se lahko spomnite iz svoje preteklosti: hiperinflacija v Jugoslaviji, ki je uničila prihranke prebivalstvu bivše skupne države, ali pa trenutno neustavljivo tiskanje evrov Evropske centralne banke, zaradi česar je naš denar vsak dan manj vreden napram ameriškemu dolarju.

Kaj je drugače?

Blockchain tehnologija deluje po principu Peer-to-peer načina, oziroma distribuiranega načina izmenjave podatkov, ki jo poznamo že iz tehnologije torrent. Kot vemo, si uporabniki torrent tehnologije med seboj prosto izmenjujejo podatke, ki jih dajo na voljo. Podatke uporabnikom ni potrebno predhodno naložiti na neko osrednjo podatkovno bazo. S tem se pomembno znižajo stroški vzdrževanja takšnega sistema. Blockchain deluje na zelo podoben način, kjer vsi udeleženci v sistemu hranijo podatke in si jih delijo ter ugotavljajo njihovo verodostojnost.

Zgornji primer delovanja daje moč slehernemu posamezniku, ki se odloči poiskati alternativo trenutnemu finančnemu sistemu. Slednji pa očitno ne zna najti poti ven iz godlje, v katero se je spravil. Mnogo držav sveta je prezadolženih, ljudje živi(mo)jo na kredit. Tako ne bo šlo več dolgo, zato ponujajo kriptovalute resno alternativo kot nekakšna vzporedna monetarna ekonomija, ki temelji na matematiki, algoritmih in vzajemno sprejetih načelih delovanja. Mnogi mladi so našli zatočišče in novo upanje prav v kriptovalutah.

Kriptovalute imajo še eno veliko prednost. Poslovanje preko meja je zelo poenostavljeno in cenovno ugodno. Razlika je v tem, da praktično ni razlike, ali pošiljamo neka sredstva 100 metrov daleč ali pa na drug konec sveta. V obeh primerih plačamo enako provizijo. Cena transferja sredstev je odvisna od zasedenosti omrežja in je različna od kriptovalute do kriptovalute. Razvijalci, ki skrbijo za napredek infrastrukture, se trudijo znižati cene prenosa sredstev na minimum. Trenutno se provizije gibljejo med nekaj centi, pa vse tja do 1 USD (ali več). Ta cena je še vedno precej nižja, kot je običajna cena v trenutnem sistemu, ko lahko plačamo velike zneske pri prenosu denarja iz zahodnega sveta v manj razvite države.

Kriptovalute niso ves potencial blockchaina. So pa prvi primer uporabnosti blockchain tehnologije oziroma tako imenovan ”killer app”, nekakšen primer pravega prodora tehnologije v naše vsakdanje življenje. Ta prodor pa se je šele dobro začel.

Bitcoin proti Ethereumu

Vsi, ki ste se kdaj pozanimali o kriptovalutah, ste nedvomno naleteli na zgornji dve kriptovaluti. Bitcoin smo že omenili na začetku.
Ethereum je nekakšno logično nadaljevanje razvoja tehnologije blockchain ter tudi koncepta kriptovalut. Ethereum nekateri poimenujejo kar blockchain 2.0, saj je vpeljal v svet kriptovalut nove, prej neuporabljene (nepoznane) koncepte. Revolucija, ki jo je prinesel, tiči predvsem v razvoju tako imenovanih pametnih pogodbo (angl. Smart Contracts), ki omogočajo izvajanje v naprej napisanega algoritma, ki se sproži ob danih pogojih.
S tem so kriptovalute prerasle osnovnih koncept hranilca vrednosti, transferja sredstev in špekulativnega trgovanja ter dodale novo funkcionalnost, na kateri danes sloni tudi kar nekaj slovenskih projektov. Pametne pogodbe podjetjem omogočajo nove načine poslovanja in avtomatizacijo procesov, ki so se prej izvajali ročno. Kot vemo avtomatizacija pomembno pripomore k razbremenitvi zalednih služb podjetij in zmanjšuje možnost napak na praktično nič.
S tem podjetja izboljšajo uporabniško izkušnjo ter si znižajo stroške poslovanja. Pomembno je tudi dejstvo, da lahko nekatere stvari sedaj zaposleni naredijo bolj preudarno, saj nimajo več časovnega pritiska po obdelavi monotonih opravil. To pa pozitivno vpliva na njihovo delovno uspešnost in zadovoljstvo z delom, saj delo postane precej bolj razgibano.

Ether je uradna kriptovaluta omrežja Ethereum, ki trenutno še vedno deluje po podobnih principih kot Bitcoin. Rudarji potrjujejo transakcije na podoben način, le da se bloki, v katere se podatki zapisujejo, kreirajo dosti hitreje: na 15 sekund napram 10 minutam v primeru Bitcoin omrežja. V ethru se plačuje tudi provizija za transfer sredstev, samo provizija se imenuje gas (gorivo). Tudi le – ta je cenejša, kot v primeru Bitcoina.

Po Ethereum omrežju pa ne prenašamo le denarnih sredstev vezanih ne kriptovaluto ether, temveč lahko prenašamo/zapisujemo podatke za drugo vrste kode, znane kot žeton (angl. Token). Žetonizacija se je začela prav s prihodom tehnologije blockchain 2.0, ki omogoča kreacijo nove kriptovalute znotraj obstoječe javne infrastrukture Ethereum. Kodo tudi v tem primeru poganja pametna pogodba, ki pa v tem primeru služi za kreacijo in prenos žetonov po javnem omrežju.
Žetonizacije so se poslužile številke ekipe v letu 2016, 2017 in 2018. V obliki javnega zbiranja kripto sredstev je zbiranje denarja za razvoj projekta sedaj precej hitrejše in enostavnejše, sredstva pa se lahko zbira na globalnem trgu. Vsako leto je prelomno napram prejšnjemu. Novi projekti so do aprila 2018 zbrali skupaj že več sredstev, kakor so vsi projekti skupaj zbrali v letu 2017. Zato nekateri pravijo, da je javna ponudba žetona postala nekakšen novi ”killer app” za tehnologijo blockchain. Ne pozabimo pa, da je prav Ethereum dokazal v letu 2014, da takšen način zbiranja sredstev v praksi deluje.

Žetonizacija pa nima obetavne prihodnosti le v javnem zbiranju razvojnih sredstev. Veliko možnosti vpeljave modela žetonov vidi kar nekaj projektov in podjetij v tradicionalnih oblikah poslovanja ter izvajanja klasičnih aktivnosti. Ravno to sedaj dokazujejo projekti, ki testirajo možnost vpeljave e-volitev na podlagi javne infrastrukture Ethereum. Eden izmed njih je bil slovenski projekt Principle, ki je teden dni pred predčasnimi volitvami v Slovenski parlament 2018 izvajal testne e-volitve.

Pridruži se Cryptoworld.si na Twitterju in Facebooku.