Kaj so kriptovalute?

Kriptovalute so digitalno sredstvo, ki je zasnovane za izmenjavo. Za zaščito transakcij, nadzor nad ustvarjanjem dodatnih enot in preverjanja prenosa sredstev uporabljajo kriptografijo. So podvrsta digitalnih valut ter podvrsta alternativnih valut in virtualnih valut.
Bitcoin, ki je bil ustvarjen leta 2009, je bila prva decentralizirana kriptovaluta. Od takrat so bile ustvarjene številne kriptovalute, ki so pogosto imenovane alternativne kriptovalute (altcoins) – alternativa za bitcoin. Bitcoin in njegove izpeljanke uporabljajo decentraliziran nadzor v nasprotju s centraliziranimi bančnimi sistemi/sistemi električnega denarja. Decentraliziran nadzor je povezan z uporabo bitcoinove podatkovne zbirke transakcij na podatkovni verigi (blockchain), ki deluje kot porazdeljena knjiga.

Kaj je namen kriptovalut?

Kriptovalute ustvarjajo globalne valute, odpravljajo vladni nadzor, rešujejo vprašanja izmenjevalnih tečajev in nadzorujejo ustvarjanje dodatnih enot valute. Uvedene so bile kot disruptivna finančna tehnologija, ki bi omogočila lažje, hitrejše in varnejše globalne transakcije pod neposrednim nadzorom izmenjujočih strank. Tako bi lahko iz enačbe izločili tudi banke in storitve za prenos denarja.
Digitalne valute trdijo, da so z njimi shranjevanje, poraba in prenos digitalnega denarja varni, zelo hitri in brez provizij ali menjalnih tečajev.

Namen kriptovalut pa ni omejen le na finančne institucije, valute in transakcije. Listinjenje podatkov, zaščita identitete, ustvarjanje decentralizirane ekonomije in varno shranjevanje osebnih podatkov predstavljajo le nekaj prvotnih namenov, zaradi katerih je bila tehnologija veriženja blokov (blockchain) ustvarjena.

Čeprav je uporaba blokovne tehnologije za kriptovalutami večplastna, so primeri uporabe identitete v blockchainu tisti, ki pridobivajo največ podpore pri tehnoloških navdušencih po vsem svetu.
Tehnologijo veriženja blokov je zdaj mogoče uporabiti za avtentikacijo na področjih, kot so digitalne identitete, potni listi, e-rezidenca, rojstni listi, poročni certifikati in druge identifikacijske številke.

Je tehnologija blockchain res varna?

Blokovna veriga je serija blokov, ki zapisuje podatke v hash funkcijah s časovnimi oznakami, tako da podatkov ni mogoče spremeniti ali prilagoditi. Ker podatkov ni mogoče prepisati, je manipulacija podatkov izjemno nepraktična, s čimer so podatki zavarovani, centralizirane točke, ki so pogosto pod napadom kiberkriminalcev, pa so odpravljene.
Poleg tega naj bi Pentagon verjel, da bi tehnologijo veriženja blokov lahko uporabili kot ščit za kibernetsko varnost. Analitiki ocenjujejo, da bi z uporabo blockchaina, tehnološke hrbtenice bitcoina, bistveno izboljšali varnost v ameriški vojski, kar bi preprečilo velike vdore in kibernetske ugrabitve vozil, zrakoplovov ali satelitov.

Ključnega pomena pri varnosti blockchaina je, da se vse spremembe v zbirki podatkov takoj pošljejo vsem uporabnikom, da se ustvari varen zapis. Ker imajo vsi uporabniki kopijo podatkov, skupna zbirka podatka ostane varna, tudi če pri nekaterih uporabnikih pride do vdora.

Zaradi te zaščitne decentralizirane funkcije je blockchain vse bolj priljubljen zunaj svoje osnovne funkcije podpiranja digitalnih transakcij bitcoina. Številna vrhunska finančna podjetja so na primer uporabila tehnologijo veriženja blokov za pospeševanje postopkov in zmanjšanje stroškov, ne da bi prišlo do kompromisov pri varnosti.
Čeprav ima blockchain več prednosti pred drugimi sistemi, še obstaja nekaj izzivov v zvezi s skladnostjo, predpisi in izvrševanjem, ki jih bo treba rešiti.

Z vidika regulacije je treba na primer zagotoviti jasnost pri uporabi v posameznih državah in ugotoviti, kako delovati v skladu z zakoni spoznavanja svojih strank (Know Your Customer – KYC) in preprečevanja pranja denarja (Anti-Money Laundering – AML). Toda postopno povečevanje povpraševanja in sprejemanje s strani korporacij bi lahko povzročila, da kriptosvet te izzive premaga prej, kot je bilo predvideno.

Uporaba varnosti tehnologije blockchain

Razprave, ki se vrtijo okoli tehnologije blockchain, trdijo, da je tehnologijo mogoče uporabiti za začetek večjih sprememb v varnostni industriji kot celoti.

Pogosto se izpostavlja, da ta tehnologija ni učinkovita le pri poganjanju izmenjave digitalnih valut, temveč se lahko uporabi tudi za krepitev obstoječih varnostnih rešitev in reševanje globalnih varnostnih vprašanj.

Tehnologija veriženja blokov upa, da bo rešila več izzivov, povezanih z digitalnimi transakcijami, kot so dvojna poraba sredstev, varnost podatkov, čezmejne transakcije, povratne bremenitve, goljufije in reprodukcija valut. Uporaba blockchaina niža stroške, povezane s spletnimi transakcijami, obenem pa tudi povečuje legitimnost in varnost.



Nekateri od predlaganih globalnih primerov uporabe tehnologije veriženja blokov v globalni varnosti so navedeni spodaj:

Zaščita občutljivih zapisov in preverjanje identitete uporabnika, še posebej v bančnem sektorju: S tehnologijo blockchain je mogoče opaziti manipulacijo s podatki, kar bankam omogoča, da niso več omejene z asimetričnim šifriranjem in predpomnjenjem v javnih ključih. Uporaba blockchaina omogoča preverjanje uporabnikov in naprav brez zaščite z geslom. Decentralizacija omrežja pomaga pri doseganju soglasja med različnimi strankami za preverjanje prek certifikatov SSL na osnovi blockchaina. Deljena in decentralizirana narava omrežja, ki preverja integriteto transakcij in povezanih stanj na računih, matematično preprečuje uspešen napad.

Izboljšanje strukturne varnosti naprav IoT: Določene porazdeljene knjige brez blokov dodatno izboljšujejo strukturno varnost naprav IoT. Naprave s takimi mrežnimi nastavitvami se lahko med seboj prepoznajo in medsebojno komunicirajo kot enakovredni vrstniki (P2P) brez potrebe po neodvisnem organu. Skupaj z dvostopenjskim preverjanjem pristnosti to ponuja varnost mrežne strukture brez primere in onemogoča ponarejanje digitalnih varnostnih potrdil.

Varovanje interne komunikacije: Interna komunikacija je pogosto nagnjena k uhajanju podatkov in kibernetskemu vohunstvu. Šifriranje od konca do konca ne pokriva metapodatkov, kar lahko povzroči uhajanje občutljivih informacij. V sistemih na osnovi tehnologije veriženja blokov pa se metapodatki, ki se uporabljajo za komunikacijo, razpršijo v porazdeljeni knjigi, kar pomeni, da jih ni mogoče zbrati na eni centralizirani točki.

Zasebnost in varnost digitalnih klepetov: Storitve za klepet danes predstavljajo dobršen obseg uporabe interneta po vsem svetu, tudi zato, ker se aplikacije, kot so Facebook Messenger, Viber, WeChat, Alipay in WhatsApp, že uporabljajo za plačila in pritegovanje uporabnikov s chatboti. Te aplikacije uporablja že več kot milijarda uporabnikov, kar pomeni, da obstaja neločljivo povezana nevarnost socialnega inženirstva, vdorov in drugih varnostnih ranljivosti. Obsidian na primer uporablja omrežje, decentralizirano z blockchainom, ki ga en sam vir ne more cenzurirati ali kontrolirati. Poleg tega so meta podatki za komuniciranje razpršeni po porazdeljeni knjigi, kar zmanjša tveganje nadzora prek takih digitalnih prstnih odtisov. Uporabnikom ni treba povezovati svojih e-poštnih naslovov ali telefonskih številk, kar poveča varnost.

Poleg tega lahko blockchain poveča varnost še na treh dodatnih frontah:

  • Preprečevanje kraje identitete
  • Zaščita pred spreminjanjem podatkov
  • Zaščita kritične infrastrukture

Nov svet pametnih pogodb

Tehnologija veriženja podatkovnih blokov je z odpravljanjem človeških napak, lažjim samodejnim odkrivanjem goljufij in ustvarjanjem neprepustne virtualne ograje okoli podatkov, identitet in transakcij postavila temelje za prihodnost pametnih pogodb.

Pametne pogodbe (poznane tudi kot digitalne pogodbe) vam pomagajo izmenjevati denar, lastnino, delnice ali karkoli vrednega na pregleden način brez konfliktov, pri čemer se izognete storitvam posrednika.

Pri teh pogodbah, ki se izvajajo same, so pogodbeni pogoji, dogovorjeni med prodajalcem in kupcem, zapisani neposredno v kodo. Koda in pogodbe, ki jo ta vsebuje, obstajajo v deljeni in decentralizirani mreži blockchain.

Pametne pogodbe lahko pridejo v poštev v različnih industrijah, od zdravstva (digitalna identiteta), politike (digitalno glasovanje) pa do prodaje avtomobilov in nepremičnin ter upravljanja (pametne pogodbe) in pravnih zadev (decentralizirani notarji).
Tehnologija blockchain se je pojavila kot ena od najbolj disruptivnih tehnologij in je omejila prevladujoče varnostne težave v zvezi s finančnimi transakcijami.

S tem, ko se odkrivajo drugi praktični načini uporabe tehnologije blockchaini postajajo glavni kandidati za reševanje celega nabora izzivov kibernetske varnosti in zagotavljanja varnosti za globalne institucije.

Vsak nov izum ali inovacija ima povezane pomisleke v zvezi z varnostjo in množičnim sprejetjem.

Kriptovalute imajo kot razvijajoč se del industrije fintech svoj nabor pomislekov v zvezi z varnostjo in pravnimi zadevami.
Toda s tem, ko vse več ljudi in podjetij v različnih industrijah sprejema kriptovalute, se ustvarja več varnostnih ščitov, obenem pa se izvajajo bolj poglobljene raziskave uporabe in koristi za posamezne kriptovalute.

V oktobru 2017 je potekal dogodek Izzivi Slovenije 2020, na katerem je premier Miro Cerar dejal: »Uspešna slovenska podjetja na področju uporabne tehnologije veriženja blokov se že uvrščajo med vodilne razvijalce digitalnih investicijskih platform na svetu in zato želimo Slovenijo pozicionirati kot najbolj prepoznavno blockchain destinacijo v EU.

V sodelovanju s Slovensko digitalno koalicijo so na ministrstvu za javno upravo tako oblikovali Blockchain Think Tank, ki povezuje vse deležnike.

Blockchain Think Tank trenutno združuje več kot 200 podjetij in posameznikov.