Blockchain ali po slovensko tehnologija veriženja blokov je kontinuirano večanje povezanih informacij, ki so mrežno povezane med seboj. Ti podatki so kriptografsko zaščiteni. Posamezni »blok« vsebuje informacijo predhodnega bloka, časovni žig ter podatke o prenosu ali transakciji. Po strukturi so podatkovni bloki odporni na napadalske vdore, ki bi lahko spremenili informacije v samem bloku. Distribuiranje blokov se vrši preko P2P peer-to-peer mrežne povezave, ki obenem skrbi tudi za zgradbo novih blokov. Ko se v nov blok zapiše informacija le-ta ostane permanentna.
Podatkovni bloki so decentralizirani. Ker se ne da spreminjati informacij, ko je podatkovni blok dokončno sformiran je zato blockchain tehnologija zelo primerna za uporabo v medicini (hranjenje zdravstvenih podatkov), beleženje pomembnih dogodkov, identitete posameznikov, beleženje transakcij, beleženje transporta…lahko bi dejali, da je ‘blockchain’ naša prihodnost.
Prvi podatkovni blok je ustvaril mož ali skupina z imenom Satoshi Nakamoto leta 2008. Naslednje leto je v blockchain implementiral prvo digitalno valuto, ki jo danes poznamo kot Bitcoin.
Prvi zapisi in ideje o blockchain tehnologiji segajo v leto 1991. Prvič uporabljena tehnologija blockchaina pa piše leto 2008. Kapaciteta podatkovnih blokov se iz dneva v dan znatno povečuje. Avgusta leta 2014 je bilo podatkovnih blokov za kapaciteto 20GB, januarja 2016 do januarja 2017 se je kapaciteta povečala iz 50GB na 100GB in še vedno raste.
Prvi uporabnik blockchain tehnologije je bil poleg Nakamote, Hal Finney. On je prav tako že vrsto let poskušal razviti digitalno valuto oz. prvi elektronski denar. Prva transakcija je bilo nakazilo 10 Bitcoinov iz digitalne denarnice Nakamota na digitalno denarnico Finneya.
Največji problem je pred uporabo nastal pri vprašanju kako onemogočiti večkratno uporabo enakega kovanca, saj je dandanes digitalna kopija popolnoma enaka originalu. Rešitev je mrežna povezava P2P v sodelovanju z blockchain tehnologijo. S tem se prepreči vsako goljufijo, saj se vsaka informacija o nakazilu zapiše v podatkovni blok. Informacije lahko vidimo, vendar jih ni več mogoče spreminjati.
Analitiki obravnavajo blockchain tehnologijo, kot eno najpomembnejših inovacij na področju internetne znanosti. Tehnologijo podatkovnih blokov so pospravili v predal, kjer je že shranjeno odkritje svetovnega spleta. Nekateri strokovnjaki napovedujejo, da prihaja nova internetna revolucija ali z drugim imenom Internet 4.0. Ko bodo ljudje dobro spoznali moč tehnologije in se bo le-ta močno zasidrala v njihova vsakodnevna življenja bo prišlo do internetne revolucije. Na osnovi blockchaina svetovna podjetja hitro razvijajo najrazličnejše aplikacije, ki bodo izboljšala naše življenje.
Če se dotaknemo prve internetne revolucije lahko povzamemo najpomembnejšo stvar in to je komuniciranje ter prenos informacij na velike razdalje. Pohitril je življenje posameznika s komunikacijo in takojšnjimi informacijami (spletne strani, iskalniki). Vse, kar je zapisano v digitalni obliki je kar naenkrat postalo zelo dostopno. Tako kot obstajajo pozitivne plati, ki seveda odtehtajo negativne še vedno ostaja velik problem. Vse digitalne stvari je mogoče duplicirati.
Primer: Digitalna kopija slike je identična originalu. Poleg tega lahko iz ene kopije naredite poljubno število duplikatov.
Če bi pri digitalnih valutah lahko naredili vsi poljubno število kopij bi seveda denar izgubil vrednost. Prav to je bil sam problem razvoja digitalne valute. Kako zgraditi povezan sistem, ki se razmnožuje a se ga ne da kopirati. Rešitev je prinesla tehnologija veriženja blokov.
[wp_ad_camp_1]
Poenostavljeno povedano je Blockchain tehnologija v določenem smislu zelo podobna na primer vsem poznani Wikipediji. Vsak lahko vnese določene informacije na Wikipedijo. Informacij ne vnaša samo en človek ampak kdorkoli. Razlika je le ta, da na Wikipediji lahko uporabniki spreminjajo že vnesene informacije medtem, ko se tega v blockchainu ne da. Vse informacije o vsebini, ki se nahaja na Wikipediji so shranjene na dobro zavarovanem glavnem strežniku. Torej centralizirana shramba podatkov, prav tako kot banke, vlade, zavarovalnice…
Blockchain tehnologija ima drugačno ozadje. Je decentralizirana, torej nima centralne shrambe, kjer so arhivirani vsi zapisi. Pri Wikipediji se nov zapis shrani v določen direktorij skupaj z ostalimi zapisi (enosmerno). Pošljete popravek iz svojega računalnika. Ta popravek potuje go glavnega strežnika. Tam se popravek doda v arhiv in pošlje povratno informacijo (vidite zapis na spletni strani).
Pri podatkovnih blokih je drugače, saj ni centralnega arhiva ampak vsak uporabnik najprej dobi predhodne informacije in doda svoj pečat (transakcijo). Nato gredo vse informacije naprej.
Če navedemo primer: Dobite že sestavljeno razklenjeno železno verigo. Na sprednji konec verige pripnete nov člen verige in veriga potuje naprej k drugemu uporabniku. (Enako stori bodoči uporabnik »verige«)
Prihaja internet 4.0 in to je seveda blockchain! Bodite del tega tudi Vi!
Spremljajte Cryptoworld.si na Facebooku in Twitterju!
