[fusion_builder_container hundred_percent=”no” hundred_percent_height=”no” hundred_percent_height_scroll=”no” hundred_percent_height_center_content=”yes” equal_height_columns=”no” menu_anchor=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” background_color=”” background_image=”” background_position=”center center” background_repeat=”no-repeat” fade=”no” background_parallax=”none” enable_mobile=”no” parallax_speed=”0.3″ video_mp4=”” video_webm=”” video_ogv=”” video_url=”” video_aspect_ratio=”16:9″ video_loop=”yes” video_mute=”yes” video_preview_image=”” border_size=”” border_color=”” border_style=”solid” margin_top=”” margin_bottom=”” padding_top=”” padding_right=”” padding_bottom=”” padding_left=””][fusion_builder_row][fusion_builder_column type=”1_1″ layout=”1_1″ spacing=”” center_content=”no” link=”” target=”_self” min_height=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” background_color=”” background_image=”” background_position=”left top” background_repeat=”no-repeat” hover_type=”none” border_size=”0″ border_color=”” border_style=”solid” border_position=”all” padding_top=”” padding_right=”” padding_bottom=”” padding_left=”” dimension_margin=”” animation_type=”” animation_direction=”left” animation_speed=”0.3″ animation_offset=”” last=”no”][fusion_text columns=”” column_min_width=”” column_spacing=”” rule_style=”default” rule_size=”” rule_color=”” class=”” id=””][/fusion_text][fusion_text columns=”” column_min_width=”” column_spacing=”” rule_style=”default” rule_size=”” rule_color=”” class=”” id=””]
Od februarja dalje svet kriptovalut pretresa konstantno nižanje cen tako glavnih kovancev, kot tudi žetonov. Največji in najstarejši bitcoin ves čas niha med vrednostma 5.900 in 8.000 dolarjev. Vrh, ki ga je dosegel konec decembra 2017, se zdi le oddaljen spomin. Še hujši padec je doživel drugi prvi v dolgi vrsti altkovancev, ethereum. Od vrha pri 1.500 dolarjih je pri danajašnji vrednosti okoli 300 dolarjev oddaljen zelo daleč.
Kljub temu pa v trenutni “kripto recesiji” najbolj trpijo tako imenovani tokeni (slovensko žetoni), ki so jih na veliko izdajala slovenska podjetja, ki so s prvo ponudbo žetonov, bolje znano kot ICO, zbirala zagonska sredstva za svoje projekte. V tabeli si lahko pogledate trenutne vrednosti in zgodovinske cenovne vrhove posameznega žetona. Žetoni so historično razporejeni glede na čas, ko so imeli svojo kampanjo zbiranja sredstev. Cene so v dolarjih.
Vir vrednosti: Coinmarketcap.com
Kot vidimo, so vsi slovenski projekti precej oddaljeni od rekordnih vrednotenj lanskega in začetek letošnjega leta.
V starejši slovenski kripto skupnosti je bilo kar nekaj opozoril, v katerih s(m)o opozarjali, da “kar gre hitro gor, gre tudi dol”. Kljub temu pa je bila kriptomanija konec leta prehuda in marsikateri slovenski vlagatelj je v svet kriptovalut vstopil na “vrhu”. Od takrat dalje pa lahko vsak dan opazuje, kako se mu portfelj topi.
Ali bi se temu lahko izognili? V nadaljevanju navajamo nekaj najbolj značilnih napak, ki jih je povprečen novopečen slovenski investitor naredil proti koncu leta 2017.
Vlaganje na podlagi “hype-a” projekta
Ko smo opazovali v letu 2017, kako so se investitorji odločali za investiranje v različne projekte, velikokrat nismo videli nobenega smisla. Slovenci so namenjali ogromno denarja projektom, kjer ni bilo točno jasno, kaj projekt pravzaprav dela.
Ko smo investitorje vprašali, zakaj se odločajo za določen projekt, je bil ponavadi odgovor v stilu “ta projekt res veliko obeta, saj se govori ogromno okoli njega”. Gre za tako imenovani “hype” oziroma v slovenščini navdušenje nad projektom. V tem primeru je projekt predvsem veliko investiral v marketing ustvarjanja neverjetnega navdušenja in nujnosti, da si zraven. Eden prvih takšnih primerov v Sloveniji je bil Viberate.
Veliko teh projektov ima danes evrsko vrednost žetona v minusu, gledano v primerjavi s kriptovaluto ether, pa je cena pravzaprav smešno nizka. Najbolj očitni primeri v Sloveniji so SportyCo, Viberate, Cofoundit in Insurepal.
“Utihni in vzami moj denar”
Zgornji rek izhaja iz angleščine (shut up and take my money) in izhaja iz sentimenta trga v prvi polovici leta 2017. Takrat se je začela tako imenovana ICO manija, kjer se je zdelo, da je fundamentalna analiza projekta “brez veze”.
Do poletja je pravzaprav vsaj ICO projekt vlagateljem prinesel bajne dobičke. Pomembno je bilo le, da si uspel investirati še v času zbiranja sredstev, saj je cena žetona na borzi potem ponorela. Kar nekaj ICO projektov je popolnoma ohromilo Ethereum omrežje, saj je veliko število ljudi želelo v zelo kratkem času poslati v pametno pogodbo projekta svoje ethre.
Investitorji se niso zmenili, če je projekt dober ali ne. Važno je bilo, da je bila transakcija uspešno opravljena, žetoni pa so prišli nazaj v denarnico. V drugi polovici leta pa se je zgodba na žalost teh investitorjev zaključila.
Zakaj bi vrednost žetonu rasla?
Ko sledimo debatam na različnih omrežjih projektov ali javnih skupnostih, nas preseneča odsotnost debate o tem, kaj daje vrednost žetonom. Običajno so vlagatelji jezni na projekte, češ da ne vlagajo dovolj v “marketing” in “premalo delajo na ceni” žetona.
Če je prva izjava malce smešna, saj naloga marketinga ni spodbujanje cene žetona, ampak ustvarjanje prepoznavnosti nad projektom in pridobivanje novih strank, je druga zelo zaskrbljujoča. Seveda gre v teh primerih za nepodučene posameznike, saj izkušeni investitorji dobro vedno, da je manipuliranje s ceno prepovedano. Če bi projekti “delali na ceni”, bi to predstavljal svojevrsten moralni hazard, ki se ga poslužuje Wall Street, ki ga stari kripto mački tako zavračajo.
Seveda so zgornje frustracije posledica ne obstoja fundamentalne analize projekta pred vložkom. Kar pri nekaj projektih bi se moral vsak dober investitor vprašati, kaj bo dajalo vrednost posameznemu žetonu v prihodnje, ko bo navdušenje pošlo.
Prevelika pričakovanja
Običajno velja, da zagonska podjetja delajo približno 3 do 5 let minus, preden jim uspe splezati na pozitivno vejo. V obdobju intenzivnega razvoja običajno podjetja zbirajo sredstva za razvoj in ne ustvarjajo pomembnih prihodkov. Ko je produkt razvit, ga šele lansirajo na trg in upajo, da bodo njihovi napori poplačani.
Po nekaterih statistikah naj bi med 80 in 90 procenti zagonskih projektov v petih letih propadlo. Razlogi za zaključek poslovanja so lahko različni. Svet blockchain projektov pač ni imun na to.
Povprečen slovenski investitor pa je pričakoval, da se mu bodo vložena sredstva povrnila že v nekaj tednih in da bo do poletja 2018 potoval proti Splitu že v povsem novem BMW, Audiju ali celo Lamborghiniju. Guruji kalibra Robert Keyosaki verjetno ob takih pričakovanjih le zmajujejo z glavo.
Prijateljski nasvet
V letu 2017 smo bili priča še enemu fenomenu. Kar nekaj ljudi je v svet kriptovalut vstopilo brez karkšnega koli znanja in zanimanja o tehnologiji blockchain in kriptografiji. Po večini sploh niso poznali razloga, zakaj kriptovalute obstajajo, kako delujejo in kje temelji njihova vrednost.
Nasvet o tem, v kaj se splača investirati so dobili ponavadi s strani kakšnega prijatelja, ki je ravnokar investiral, ali pa so preprosto na kakšnem omrežju ali v skupnosti zasledili ime nekega projekta, o katerem se je veliko govorilo. Brez razmisleka so vložili denar in čakali na “moon” oziroma velik porast cene.
Takšno investiranje se je proti koncu leta hitro spremenilo iz hitrega zaslužka v dolgo “hodl” oziroma proti lastni volji držanje kriptovalut na dolgi rok.
Znanje o investiranju ni potrebno
Še en zelo pomemben vidik, zakaj se je tako veliko število slovencev opeklo pri investiranju v kriptovalute, je odsotnost osnovnega znanja. Inestiranje ni nekaj, kar lahko dela vsak laik ali se ga lahko naučimo “čez noč”.
Obstaja razlog, da so investicijski guruji dobri: to so izkušnje, izkušnje in izkušnje. V Sloveniji pa nasveti izkušenih investitorjev v letu 2017 niso bili zaželjeni. Presenečenje, da se je tako veliko število ljudi pri investiranju opeklo, je nenavadno.
Kaj pa danes?
Vrednost celotnega trga kriptovalut je padlo na dobrih 200 miljard dolarjev, kar je sicer velika številka, vendar kar 4x manjša od tiste v decembru in januarju.
Naj opozorimo, da to še ni nujno dno in da lahko traja medvedji trend še nekaj časa. Zadnja “kripto kriza” je trajala od konca 2013 pa vse do druge polovice leta 2016.
Kljub temu smo trdno prepričani v tehnologijo blokchain in kriptovalute. Verjamemo, da se bo trg tudi tokrat pobral in dosegel nove vrhove. So pa pred nami verjetno še zelo turbolentni časi. Tudi svet žetonov bo verjetno doživel zanimive spremembe oziroma posodobitve.
Kljub temu pa vidimo, da med slovenskimi kripto investitorji še vedno manjka fundamentalne analize in samorefleksije. Večina investitorjev odgovornost za padce svojega premoženja prelaga na ekipe, ki razvijajo projekte, namesto da bi se iz izkušnje kaj naučilo.
Trenutni medvedji trend je odlična priložnost, da se nekaj naučimo iz preteklosti, prerešetamo svoja pretekla dejanja, raziščemo svet kriptovalut in se podučimo o tehnologiji in investiranju. Tisti, ki bo zmožen sam sebi priznati lastne napake, se iz njih nauiti in se pripraviti na naslednji cikel na trgu, bo bogato poplačan. Ostali bodo zapustili trg sklonjenih glav in morda celo ponovili v prihodnosti isto napako.
Na kateri strani boste pa vi?
Če prepoznate še kakšno napako povprečnega slovenskega investitorja, nam jo napišite na naš Twitter ali Facebook profil.
[/fusion_text][fusion_text columns=”” column_min_width=”” column_spacing=”” rule_style=”default” rule_size=”” rule_color=”” class=”” id=””]
Pridruži se Cryptoworld.si na Twitterju in Facebooku.
[/fusion_text][/fusion_builder_column][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container]
