Kaj je kripto kovanec in žeton?

Če ste v zadnjem letu spremljali slovenske medije, so le – ti veliko govorili o dveh različnih poimenovanjih kriptovalut: kovanec in žeton. Predvsem slednji so bili zelo vroča tema v obdobju od druge polovice leta 2017 do marca 2018. Čeprav gre v obeh primerih za kriptovalute, pa je med njima nekaj pomembnih razlik.

Kripto kovanci

“Coin” oziroma po slovensko kovanec je bil do leta 2017 najbolj razširjena oblika kriptovalute. Najbolj znan kovanec je nedvomno bitcoin, za njim pa si sledijo ether*, ether classic, litecoin, monero, zcash, stellar, dash, NEM in drugi manjši. Z omenjenjenimi kovanci je moč delati transakcije, trgovati na različnih borzah ter v nekaterih primerih plačevali storitve.

Najbolj pomembna značilnost vsakega kovanca je v tem, da ima za seboj lasten blockchain z lastnim sistemom preverjanja in potrjevanja transakcij. Povedano drugače, za vsakim kovancem stoji infrastruktura, ki jo je postavila ekipa razvijalcev in izdajalcev tega kovanca. Ta infrastruktura omogoča sistemu, da sam beleži in potrjuje transakcije s pomočjo tako imenovanih rudarjev.

Primarni namen kovancev je (v večini primerov) plačevanje stroškov transakcije, nagrajevanje rudarjev za opravljeno delo ter seveda hranjenje denarne vrednosti. Bitcoin je trenutno vodilni kovanec, ki se po svetu uporablja za plačevanje najrazličnejših storitev: od plačila kave, pizze, pa vse do letalskih kart in nastanitev na svetovnem prvenstvu v nogometu. Ostale kriptovalute niso tako razširjen medij plačevanja storitev v realnem svetu.

Glavna ovira pri večji razširjenosti kriptovalut kot plačilnega sredstva je počasnost transakcij in velika volatilnost – nihanje cene kovanca navzgor in navzdol. V fazi testiranj so zelo pomembne rešitve, ki bodo zvišale maksimalno število transakcij in pomagale k prodoru kriptovalut v vsakdanje življenje. Prav tako se pospešeno razvija obrobna tehnologija, ki bo poenostavila uporabo in rokovanje s tem novim razredom plačilnih sredstev.

Kripto žeton

Ta oblika kriptovalut je dobila pravi pogon v letu 2017 s prihodom nove oblike zbiranja denarnih sredstev za razvoj projektov, tako imenovanih ICO. Podjetja in ekipe, ki zbirajo sredstva za razvoj produktov, so obrnejo na kripto skupnost. Le – ta s pomočjo lastnih kriptovalut financira razvoj najrazličnejših rešitev, ki so na tak ali drugačen način povezane s tehnologijo blockchain.

S kripto žetoni je povezanih največ slovenskih zgodb. Od leta 2016 je v slovenski prostor prodrl ta inovativen način financiranja start up projektov, ki so v Sloveniji pred tem naleteli na veliko ovir pri iskanju zagonskega kapitala. ICO način zbiranja sredstev je enostaven in hiter, kar za tradicionalen svet tveganega kapitala, zagonskih podpor in semenskih sredstev ne moramo trditi. Prav tako je k težki situaciji prispeval slabo razviti finančni trg in precej neprijazna zakonodaja. Slednja predstavlja težavo tudi novodobnim kripto start up projektom.

Kripto žeton je v svoji osnovi kriptovaluta, ki je izdana s pomočjo pametne pogodbe na že obstoječi (javni) infrastrukturi. To pomeni, da žeton za seboj nima svojega blockchaina, ampak uporablja blockchain druge kriptovalute oziroma kripto kovanca. Najbolj znana javna infrastruktura za izdajo žetonov je Ethereum, katere primarni kovanec je ether. S ethrom plačujemo stroške transakcij, rudarji pa prejemajo nagrado za preverjanje in potrjevanje transakcij.

Klasičen žeton se običajno izda ob začetku kampanje zbiranja sredstev in služi kot “nadomestilo” za vložena sredstva. V tem primeru žeton običajno ne igra vloge delnice oziroma lastniškega deleža v podjetju, saj bi v tem primeru popolnoma izgubil svoji glavni prednosti – hitrost zbiranja sredstev in globalno naravnanost. Ponavadi se žeton obnaša kot nekakšno prihodnje plačilno sredstvo za produkt, ki ga ekipa razvija ali pa omogoča dostop do bodočih storitev. To sta trenutno dve glavni funkciji večine žetonov.

Obstajajo tudi drugi nameni oziroma funkcije žetonov. Na primer, v primeru borz se žeton obnaša kot pravica do zbranih provizij. Lahko pa je žeton izdan tudi kot oblika “žetonizirane” storitve, kjer je podjetje/ekipa stlačila storitev v ta žeton, ki je sedaj v digitalni obliki. V nekaterih primerih obstajajo žetoni tudi v obliki zapisa v javne knjige podatkov v blokovnih verigah, ki s transkacijo za vedno zapišejo nek podatek. Tak primer se kaže v nekaterih slovenskih projektih, ki zapisujejo podatke o porabi, glasu, poreklu itd. Seveda so taki podatkih kriptirani in anonimni.

Žetonizacija bi se v prihodnosti lahko uporabljala v najrazličnejših sektorjih in primerih uporabe. Na primer, neka ameriška zvezna država naj bi v kratkem žetonizirala svoje obveznice, s katerimi bodo zbirali sredstva za investicije v državno infrastrukturo. Žeton se v tem primeru obnaša isto, kot obveznica, vendar je izdan na javnem omrežju in s tem popolnoma transparenten.

Kot zadnje naj omenimo, da poleg Ethereum omrežja obstajajo tudi drugi ponudniki infrastrukture za izdajo žetonov. Najbližji sledilci so trenutno blockchain projekti NEO, Waves in Ethereum Classic. Pričakujemo pa, da jim bodo kmalu sledili novi.

*Ether je kriptovaluta, ki je bila izdana v primarni izdaji kovancev, tako imenovani ICO. Kljub temu pa nekateri trdijo, da ether sam po sebi ne deluje kot kriptovaluta, temveč je (glavni) žeton Ethereum omrežja – ether naj nebi bil zamišljen kot plačilno sredstvo v realnem svetu ob svojem nastanku.

Pridruži se Cryptoworld.si na Twitterju in Facebooku.

2018-06-27T08:42:04+00:00