Blockchain ni kriptovaluta

Ali ste že slišali za bitcoin? Ali pa mogoče za ethereum, litecoin, monero?

V prejšnjem članku smo zagrizli v osnove blockchain: kaj le – ta je in kako ga razložiti na najbolj enostaven način. Vsaka nova tehnologija pa ima več možnih načinov uporabe. Za prvo uporabno vrednost blockchaina v realnosti pa so se izkazale tako imenovane kriptovalute.

Blockchain tehnologija je pravzaprav prišla na plano skupaj s prvo in najbolj znano kriptovaluto imenovano bitcoin. Letošnje leto ta kriptovaluta praznuje desetletnico prve omembe. Oktobra leta 2008 je bila objavljena bela knjiga z naslovom: Bitcoin: P2P elektronski denar. V beli knjigi je opisana osnovna ideja te kriptovalute, ki uporablja tehnologijo blockchain za svoje delovanje.

Za kriptovalute je bilo pa prelomno leto 2010. Maja tistega leta je prišlo do prvega plačila neke storitve oziroma produkta v realnem svetu z bitcoinom. Laszlo Hanyecz je oddal ponudbo za dve pizzi v protivrednosti 10.000 bitcoinov. Pizzi sta takrat stali nekje 25 USD, kolikor je bila vrednost teh bitcoinov. Od takrat dalje lahko govorimo o kriptovalutah kot o alternativnem plačilnem sredstvu.

Skozi leta so se pojavljale nove in nove valute, ki so bile lahko popolne kopije bitcoina ali pa so prinesle pomembne posodobitve. Nastala je kritpovaluta litecoin, ki je v bistvu dokaj podobna bitcoinu in danes služi kot nekakšen testni poligon za novosti, ki se uvajajo v bitcoin sistem.
Naslednjo prelomnico je prinesel projekt Ethereum, ki je eden bolj znanih primerov zbiranja kripto sredstev za razvoj blockchain projekta. Ethereum fundacija je v letu 2015 uspešno zbrala sredstva za razvoj svojega projekta, ki je kasneje omogočil novo kripto norijo: ICO oziroma javno zbiranje sredstev za razvoj produkta s kriptovalutami.

Več bomo o kriptovalutah govorili v naslednjih člankih. Sedaj pa se posvetimo še blockchainu.

Od leta 2008 je blockchain tehnologija prehodila ogromne korake. Številne novosti, ki so jih vpeljale različne kriptovalute in projekti, so nas v letu 2018 pripeljali do trenutka, ko vrnitve nazaj več ni. Blockchain bo v naslednjih letih postal del našega vsakdana. Mi pa se sploh ne bomo zavedali, da uporabljamo to tehnologijo.

Kako uporabna je blockchain tehnologija ?

Danes se pojavljajo projekti, ki vpeljujejo blockchain tehnologijo v praktično vse dele našega življenja: plačevanje storitev, trgovanje na borzi, izmenjava podatkov, varno klicanje in sporočanje.
Vendar pa je to le vrh ledene gore. V prihodnje lahko pričakujemo hranjenje vse večje količine občutljivih podatkov v decentraliziranih podatkovnih blokih, ki ne bodo nujno imeli svojo kriptovaluto. Verjetno bo za varnost naše identitete poskrbela ravno blockchain tehnologija.
Na lokalnem nivoju bi se lahko prav kmalu pokazal primer praktične uporabe blockchain tehnologije za namen e volitev. Slednje so zelo občutljiva tema, saj bo potrebno zagotoviti res visok nivo varnosti, anonimnosti in transparentnosti, da bodo ljudje zaupali rezultatom takšnih volitev ter demokraciji, ki jo volitve predstavljajo.

V blockchain tehnologijo se je podalo tudi kar nekaj znanih korporacij, kot je IBM, banka Santander, Google in tudi drugi predstavniki Silicijeve doline.
Zakaj je ta tehnologija take zelo zanimiva za vse
Bežen pogled na tehnologijo blockchain nam pravzaprav ne da enoznačnega odgovora ”Zakaj je ta noviteta postala tako vroča”. Vendar pa moramo pogledati njene osnove, ki jo pravzaprav delajo tako zanimivo.
Prva in verjetno najpomembnejša lastnost tehnologije je njena matematična osnova. Blockchain temelji na zapletenih matematičnih algoritmih, ki omogočajo samostojno upravljanje z omrežjem. To pomeni, da ne potrebujemo fizičnega dela ljudi, da omrežje nemoteno dela. Omrežje poganja ogromno število računalnikov, ki so porazdeljeni po celem svetu.

 

Prav ta prednost je tudi druga najpomembnejša lastnost tehnologije: transparentnost. Blockchain tehnologija zapisuje vse podatke v podatkovno bazo, imenovano podatkovni bloki. Računalniki, udeleženi v omrežju, pa skrbijo za to, da preverijo podatke, preden jih zapišejo v podatkovne bloke.
Tretja lastnost je decentralizirana narava tehnologije. Danes živimo v centraliziranem svetu, ki so upravljani iz centrov moči, kot so upravna središča s parlamentom, ministrstvi, upravami podjetij in konglomeratov ter tako dalje. Centralizirani sistemi lahko hitreje dosežejo odločitev, vendar zelo enostavno zlorabljajo svojo moč. V decentraliziranem sistemu je potrebno več časa za dosego dogovora, vendar je potrebno doseči usklajenost deležnikov v sistemu, kjer ima vsak enako moč.

Četrta in najlepša TOP lastnost pa je dejstvo, da lahko v omrežju sodeluje prav vsak, tudi vi! Odprti blockchain sistemi omogočajo dostop do podatkov in upravljanje z omrežjem prav vsem, brez izjem. To pomeni, da je vsak posameznik enako močen. S tem pa dobivamo ljudje, državljani planeta Zemlje zopet možnost odločanja v svoje roke. Davno izgubljena moč nad odločanjem se lahko vrne k slehernemu posamezniku.

Kriptovalute pa se vse bolj kažejo kor resna alternativa trenutnemu finančnemu sistemu, ki je leta 2008 poskrbel za najhujšo gospodarsko in finančno krizo od konca druge svetovne vojne.

2018-05-25T13:23:25+00:00